Piše Ksenija Turšič, OŠ Toneta Čufarja
Ideja za projekt se je porodila koncem novembra 2011, saj smo v šoli ugotavljali, da so mnogi učenci višjih razredov po pouku (od 13.00 do 16.00 ure) sami doma. Ti učenci so čas po pouku preživljali tako, da so se zadrževali v prostorih šole in njeni bližji okolici. Pogosto niso vedeli, kaj bi počeli. V šoli so se dolgočasili, domov pa še niso želeli.
Na naši šoli je tudi veliko »vozačev«, to so učenci, ki se od daleč pripeljejo v šolo s starši, po končanem pouku pa starše čakajo v šoli.
Zato smo se v šoli odločili pomagati učencem, da se po pouku ne bi dolgočasili in bi svoj čas lahko tudi namensko porabili. Odločili smo se, da jim ponudimo idejo o druženju z mlajšimi vrstniki v času po pouku – torej v podaljšanjem bivanju. V mesecu decembru smo o projektu in ideji z učenci govorili na sestanku šolske skupnosti. Učenci so idejni projekt z večino glasov podprli. V mesecu januarju 2012 smo učence zadnjega triletja povabili k sodelovanju v projektu »Moj prijatelj&Sam doma«.
Naša vizija je bila, da učenci višjih razredov najmlajšim učencem v času podaljšanega bivanja pomagajo pri nalogah, se z njimi učijo, igrajo, se pogovarjajo ter jim berejo. Čas, ki ga učenci tako preživljajo z najmlajšimi, bi bil kontinuirano in namensko izrabljen ter bi bogatil tako najmlajše kot tudi starejše učence.
V projektu so se odločili sodelovati učenci 7. 8. in 9. razredov, ki ob določenih dnevih po pouku niso imeli obveznosti in so želeli po pouku nekaj svojega prostega časa preživeti v šoli, med mlajšimi učenci. V projekt se je vključilo 17 učencev iz 7., 8. in 9. razreda. Učenci so v oddelke podaljšanega bivanja prišli v času samostojnega učenja (med 14.00 in 15.00 uro).
Sodelovanje učencev-prostovoljcev v oddelkih podaljšanega bivanja je bilo zelo dobro. Učenci so v oddelke, kamor so se prijavili, radi prihajali. Z mlajšimi učenci in učitelji so sodelovali po svojih najboljših močeh. Projektu smo dodali jutranje branje pravljic, kjer prostovoljec povabi učence jutranjega varstva k poslušanju pravljic: kdor želi poslušati pravljico, jo lahko posluša v knjižnici ob branju prostovoljca. Prostovoljce smo povabili k jutranji telovadbi, kjer pomagajo učiteljici, ki zjutraj vodi športne dejavnosti za učence, ki so v jutranjem varstvu. Učence prostovoljce smo povabili tudi k sodelovanju in pomoči pri interesnih dejavnostih, kjer je bil naš cilj, da pomagajo učiteljicam, ki vodijo interesno dejavnost Ročna dela. Prostovoljci tedensko pomagajo tudi knjižničarki pri urejanju knjižnice in bralnih kotičkov.
K sodelovanju smo povabili tudi mlajše učence, tako da lahko učenci od tretjega razreda naprej sodelujejo in se družijo z mlajšimi vrstniki prvih in drugih razredov, se z njimi igrajo, jim kaj preberejo, jih naučijo novih igric ali pa z njimi preprosto prijateljujejo.
Ob začetku šolskega leta se srečava s prostovoljci in učitelji. Izdelava urnik. Učenci si sami izberejo dejavnost, uro, dan in razred v katerem bi radi prostovoljili. S prostovoljci se redno srečujemo na mesečnih sestankih, kjer rešujemo morebitne težave, prostovoljci poročajo o svojem delu, dobijo ideje za delo v oddelkih, kjer so prostovoljci. Na srečanja povabiva tudi kakšnega zanimivega gosta, ki je tudi sam prostovoljec.
V letošnjem šolskem letu je bila naša rdeča nit aktualna begunska kriza. Celo leto smo delali na razbijanju stereotipov, preprečevanju strahu, vživljanju v druge, odprtosti v smislu dovoliti si pogledati še na drugo stran.
V letošnjem šolskem letu sodeluje v projektu Moj prijatelj&Sam doma 31 prostovoljcev od 3.-9. razreda. V enem tednu opravijo 35 ur prostovoljno v oddelkih pri dejavnostih, ki so si jih izbrali na začetku leta, do konca šolskega leta pa bo vseh ur, ki jih bodo opravili samo prostovoljci projekta Moj prijatelj&Sam doma, okoli 1350.
O vseh pomembnih dogodkih v zvezi z našim projektom Moj prijatelj&Sam doma so starši in učenci seznanjeni tudi na spletni strani naše šole ( fotogalerija, zapisniki in poročila s sestankov ).
V tem času smo na šoli povezali pet prostovoljskih dejavnosti, ki jih imenujemo ROKA PROSTOVOLJSTVA ali ČUFARJEVA DLAN.
Te dejavnosti so: projekt Moj prijatelj&Sam doma, s katerim smo prostovoljenju na naši šoli na široko odprli vrata, Vrstniška mediacija (nenasilno reševanje konfliktov), Daj naprej (humanitarne akcije), EKO frajerji (prostovoljenje na ekološkem področju) ter Tutorstvo (učna pomoč).
V vseh projektih aktivno deluje približno 50 učencev, kar je za šolo, ki ima manj kot 400 učencev, zelo lepa številka, na katero smo zelo ponosni.
Lansko šolsko leto nam je Slovenska Filantropija podelila naslov Junaki našega časa. V letošnjem šolskem letu smo ta naslov ponovno prejeli. Na to smo zelo ponosni.
Zato smo se v letošnjem šolskem letu v okviru celotne šole odločili, da učencem, prostovoljcem, ki izjemno in zavzeto prispevajo k razvoju in širjenju prostovoljskega dela v šoli, podelimo naziv »Čufarjeva faca«. Ta naziv smo tako podelili 11 prostovoljcem, ki so vztrajno, prostovoljno in odgovorno sodelovali pri izvedbi humanitarne, dobrodelne zbiralne akcije za begunce, ki smo jo organizirali v šoli.
Učence prostovoljce ob zaključku šolskega leta nagradimo. Vsako leto za njih organiziramo nagradni izlet.
V letošnjem šolskem letu sva si zaželeli, da bi nagradni izlet potekal nekoliko drugače. Delovno.
Povezali smo se s Trajnostnim parkom Istra, z ga. Petro Matos. Pripravljeni so nas bili sprejeti. Navkljub neobetajoči vremenski napovedi za tisti dan, nas je pričakal g. Martin iz vasi Abitanti.
Učenci so se razdelili v dve skupini. Vsaki se je pridružila učiteljica. In smo delali.
Ena skupina je iz zaraščene ograje čistila bršljan, druga pa je čistila travnik. G. Martin je žagal drevje, nažagan material je bilo potrebno vlačiti na kup, kar je pomenilo, da je bilo delo fizično kar naporno. Vendar sproščujoče. Prostovoljci so lahko ocenili, koliko dela so že opravili. Šlo je gladko. Brez godrnjanja in z nasmehom na ustih. Tudi trnje, ki nas je sem ter tja opraskalo, nam ni kvarilo razpoloženja.
Po treh urah dela je začelo deževati. Odpeljali smo se v Hrvoje, kjer je sedež Trajnostnega parka Istra. Tam nam je ga. Petra predstavila delo v parku in nas popeljala po okolici.
Preživeli smo deloven, povezujoč, nepozaben in zabaven dan. Srčno upamo, da še pridemo. Z veseljem podamo roko še komu, ki bi nas takrat potreboval.
Zahvaljujemo se ga. Petri za povabilo. Veseli nas, da nam je vsem skupaj uspelo udejanjiti zastavljene cilje. Zahvaljujemo se tudi g. Martinu. Za pogum, da je sprejel osnovnošolce. Učence, ki so pripravljeni prostovoljno poprijeti za delo in ponuditi pomoč. Veseli smo, da smo se spoznali in skupaj preživel prečudovito delovno dopoldne, brez skrbi, da bi bili lačni ali žejni. Za vse je poskrbel naš g. Martin.
V slovensko Istro se še vrnemo. Z nami ostajajo lepi spomini in nova izkušnja.
Na našo šolo je projekt Moj prijatelj&Sam doma prinesel nov pogled na življenje in delo v šoli. Pričela so se povezovanja med vsemi učenci naše šole, ne glede na starost učencev. Pletemo socialno mrežo najmlajših, najstarejših učencev in učiteljev.
Naučili sva se potrpežljivosti, vztrajnosti in ne bova odnehali. Zavedava se, da vse na tem svetu potrebuje svoj čas, da v popolnosti zaživi! Tudi prostovoljstvo v naši šoli.
Za prihodnje imava še veliko idej.
Mentorici projekta Moj prijatelj&Sam doma:
Lea Lenček in Ksenija Turšič