DNEVNIK – PARK ISTRA

September je tu

Janez Matos — Tue, 09 Sep 2014 06:04:30 +0000

September prinaša spremembe. Mokro poletje se poslavlja. Dobili smo prireditveni šotor, v katerega smo preselili kuhinjo. Zdaj smo varni pred slabim vremenom. Nekateri prostovoljci, ki so z nami preživeli večji del poletja, so se vrnili domov. Vsakič, ko odhaja prostovoljec ali prostovoljka, so občutki mešani; veselje, da smo preživeli skupaj radostne dni, hvaležnost, da smo se lahko drug od drugega učili, in ob enem otožnost, ker ne vemo, če se bomo še kdaj videli.

Delo na hiši se nadaljuje. Tla v pritličju so pripravljena za polaganje ”planetk” – opečnatih ploščic, ki smo jih sneli s stare strehe. Ta je že pokrita z novimi korci. Sanjska ekipa fantov in deklet jo je ob pesmi in smehu položila v le nekaj dneh. Čestitke!

Mojster krovec, ki nadzoruje delo, nas je ravno danes obiskal in rekel, da smo naredili enkratno delo. Mnogi strokovni izvajalci tega ne bi naredili tako natančno, kot smo mi. Čestitke!

Do polovice je položen tudi ladijski pod v prvem nadstropju. Kombinacija svetlega lesa in sivega istrskega kamna deluje enkratno. Sveže, mehko in svetlo. Ruševina se spreminja v prijazen dom. Novi pod smo preizkusili tako, da smo si v novonastalem prostoru ogledali film. Prvi v tem mokrem poletju.

Večere sicer preživljamo ob ognju. Včasih smo zgovorni in nasmejani, drugič bolj redkobesedni, večkrat kdo v roke vzame kitaro in skupaj zapojemo. Televizije res ne pogrešamo.

Tudi podnevi poleg dela najdemo čas za sprostitev. Redno raziskujemo okoliške slapove, gozdne poti in plezališča v bližini. Obiramo robide in nabiramo fige. Lepo nam je.

Piše: Manja Vrenko

Vtisi obiskovalcev

Janez Matos — Wed, 27 Aug 2014 05:44:57 +0000

Privilegij je gostiti toliko izjemnih ljudi. Fantje in punce, tudi zaradi vas je ta projekt tako lep!

Nekaj vtisov naših obiskovalcev (v angleščini):

Dear Sustainability Park Istra,
thank you for everything!! I was only here a few days – not nearly enough – but I loved every minute of it. While many communities have a strong vision or productive group of participants, you have achieved a rare feat – bringing both together into one harmonious group. I am so inspired by each and every person here, and can’t thank you enough for allowing me to share this experience with you, even for a short time!
Robyn Levin, June 2014
Denver, CO, USA

On my way to India, on this trip that I’m doing, Sustainability Park Istra has been the first community that I’ve visited. In India I want to go to Auroville and in between I’d like to visit as many as I can. It is also my dream to live in a community in the future after the trip. I am looking for inspiration and that’s wtat I’ve found in your place. There have been four amazing days, full of joy, sharing, and love. I’ve worked hard and it felt like a blessing, it is so good and fulfilling to be helpful. We ate all together good food and I felt really well treated. We went for amazing hike beside a beautiful and wild river and I felt mesmerized by the incredible beauty of all, I was like a child discovering the inner secrets of mother nature. And best of all, in all the moments I felt at home. I felt a part of a wonderful family. My heart is full of thanks, grateful for all I carry in my heart from this place and all of you around the world. And one day I’ll be back.
Rafael, Spain

Thank you for all those 5 days!
I will never forget them …
Wish you all the best!
Katja from Estonia
P.s.: I’ll return here one day!

I already went to peaceful places before, but it never made me feel more peaceful than I was, before I came to Hrvoji. I’m more peaceful now. Waterfalls, climbing, Adriatic Sea, fig picking, roof work … I enjoyed every single thing with this climate of peace and sincerity on the background. H v a l a !
I may come back one day. Who knows.
Olivier (from France), 21. 8. 14
P.s.: I would like to tell many other things but I’m sad because it’s time to go and I wouldn’t find the right words. I just feel peaceful and opened to sincerity. No lyrical lies from a dreamer’s mind, just the effort of putting words on what is opening (like a flower) in my mind since I arrived here. No mystical crisis. In simple words, I felt good here. It is as if nothing could disturb my intern balance here.
Adijo!

Lastovice

Aljaž — Wed, 23 Jul 2014 06:28:05 +0000

V Trajnostnem parku Istra smo na višku prenove našega prvega objekta, stare istrske hiše, ki je nekoč služila kot župnišče. Ko smo po 10 letih brez človeške prisotnosti ponovno vstopili v ta prostor, so nas tam pričakali netopirji, podgane, mravljišče in lastovice, ki so gnezdile na enem od tramov.

Že od samega začetka me je skrbelo, ali bodo lastovičji mladički uspeli pravočasno odleteti iz gnezda. Poklicala sem DOPPS in z njihovo pomočjo preračunala, da bi do časa prenove male lastovice že morale zapustiti gnezdo. Žal pa so se pri nas lastovice izvalile zelo pozno in delavci niso mogli nadaljevati z deli. Ponovno sem klicala DOPPS, kjer so mi povedali, da s prestavljanjem gnezd nimajo dobrih izkušenj, saj jih lastovice običajno zapustijo. Kljub temu smo se odločili, da poskusimo.

Naši delavci so z veliko skrbjo z lepilnim trakom zalepili krhko gnezdo, ga podložili z desko in prestavili na meter oddaljen tram. Operacija Lastovica je bila uspešno zaključena! Kakšno veselje je videti, da troje lačnih ust, ki vpije v nebo, še vedno hranita skrbna starša! To je bil majhen korak za Trajnostni park Istra in veliki let za lastovičjo družino.

Piše: Petra Matos

Naši slapovi

Aljaž — Fri, 18 Jul 2014 11:15:39 +0000

V okolici Hrvojev je kar nekaj prekrasnih slapov, ki so v letošnjem deževnem poletju res vredni obiska. Že pred dnevi smo obiskali slapova Veli vir in Slapoc, včeraj pa sva se z Milanom odpravila na potok Pasjak, ki teče prav pod našo vasjo. Začela sva v Topolovcu, se sprehodila peš do Dragonje in nato raziskala potok Pasjak od izliva v Dragonjo navzgor. Takoj ob Dragonji naju je najprej presenetilo celo polje lisičk. Ker nisva imela košare, sva jih pustila kar tam, za seme. Po kakih petih minutah hoje ob potoku sva naletela na krasen previsni slap. Milan se je takoj vrgel v tolmun pod njim. Jaz sem še malo počakal, saj sem slišal, da potok Pasjak ponuja še več. Res se je više gori odprl pogled na nove tolmune in kaskade, preko katerih je žuborela voda. Potem sva zagledala še en slap in še en… Res lepo, a vendar popolnoma nedotaknjeno in neznano. Niti poti ni bilo, zato sva se morala okoli slapov prebijati skozi goščavo bodeče lobodike, sorodnice šparglja, ki je tudi užitna, ampak to je že druga zgodba.

Piše: Janez Matos

Prostovoljci

Aljaž — Fri, 04 Jul 2014 12:49:35 +0000

Pred leti sem veliko potovala in med vandranji s prostovoljnim delom podpirala ekološke projekte po vsem svetu. Izkušnje dela in druženja s prostovoljci iz vsega sveta so me popolnoma spremenile, mi odprle pogled….toliko različnih zgodb, različnih izkušenj, novih znanj. Da lahko sedaj izkušnjo, ki spreminja življenja, ponudimo tudi v Sloveniji, je uresničitev mojih sanj. Uživam v življenju s prostovoljci. Lepo mi je, ko mi povejo, da je bila tudi za njih izkušnja bivanja tu navdihujoča. Lepo je, da nekateri preprosto želijo ostati tu in hodijo v »dolino« le na dopust. Po svojih močeh skupaj delamo, da bi projekt res uspel. Delimo iste sanje in jih tu tudi živimo.

Veliko lepih ljudi je zaznamovalo ta prostor. Prostovoljstvo pri nas je otvorila Deedem, Turkinja iz Berlina. Nikoli ne bom pozabila njenega angelskega glasu, s katerim je barvala večere ob ognju. Kmalu za tem je prišel Damjan, ki je sedaj že naš. Poleg naju z Janezom tu preživlja največ časa. Tudi v njem je posebna milina, ki se odraža v skrbi za naš permakulturni vrt. Dlje kot je načrtoval je pri nas ostal Rainer, Avstrijec, arhitekt, z velikim žarom za delo, zelo sposoben fant. Po svetu potuje na štop, kolikor se le da brez denarja. Enako potujeta tudi švicarska tesarja, ki v starinskih nošah križarita po Evropi in prostovoljno pomagata s svojim znanjem. Prva prekooceanska naveza je bila Robin, Američanka, kmalu je sledil še Sal. Iz kuhinjskih loncev sta znala izvabiti nebeške vonjave. Ljubica je v prostor vnesla prepotrebno žensko roko…stvari z njeno pomočjo tu bolje tečejo. Kot kaže, bo z nami še nekaj mesecev. Bilo je še mnogo drugih, vsak je tu pustil svoj pečat. Hvala, da z nami ustvarjate in po svojih močeh prispevate k uresničitvi naših skupnih sanj!

Piše: Petra Matos

Poročilo s terena :)

Aljaž — Thu, 03 Jul 2014 13:48:51 +0000

Prenova župnišča v Hrvojih poteka s polno paro. Do sedaj smo postavili odre, odstranili fasado, vse predelne stene in notranje omete.

Delamo in se seveda tudi zabavamo, hodimo na obalo, raziskujemo okoliške slapove. Skratka, imamo se krasno :)

Pri nas se je v zadnjih mesecih zvrstilo že preko 50 prostovoljcev iz 6 različnih držav, prihaja pa vas vedno več. HVALA VSEM!!!

Piše: Janez Matos