17. in 18. maja se bomo posvetili zoni 0 v permakulturi. Ira Zorko razume naravo prostora in arhitekturno ustvarjanje kot živ jezik, ki ga je mogoče na inovativen in trajnosten način brati, negovati in dopolnjevati. Zadnja leta se vse bolj in bolj posveča ekološki arhitekturi in arhitekturi sodelovanja. Je tudi diplomirani permakulturni načrtovalec, učitelj Bothmer gimnastike in direktor Zavoda za prostor kulture, Cornucopia.

Kot rečeno bo poudarek na coni 0. Vse, kar se bomo učili o bivališčih, se bomo kar največ na konkretnem prostoru in z znanji, občutki, željami in potrebami vseh prisotnih.

V soboto bomo začeli delovno. Po krajšem uvodu, ko bomo predstavili prostor, kakor ga čutijo domači in kaj od njega pričakujejo. Najprej bomo odkrivali bistvene lastnosti prostora (kvalitete in slabosti, njegovo časovno genezo, posebnosti, prostorsko hierarhijo, in časovno dramaturgijo, sekvenčnost gibanja, prehajanja in zastajanja v ritmih dneva, tedna in letnih časov, njegovo materialnost (trajnost), uporabnost in lepoto (poetiko)).

V nadaljevanju bomo prostor soočili s skupnimi in individulnimi potrebami ter obratno — proces se bo skozi vaje v prostoru in na papirju razvijal v skupinsko prostorsko vizijo, ki bo na koncu nastala in se tudi zapisala oziroma narisala. Pomagali si bomo z Aleksandrovim jezikom vzorcev, ki ga bo Ira na začetku drugega dela na kratko predstavil.

Proti večeru bo krajše predavanje s slikami, primeri različnih arhitekturnih praks in metod sodelovanja — za navdih.

Nedeljsko dopoldne bomo začeli zgodaj s pričakanjem sončnega vzhoda na vzpetinici nad krajem, krajšo meditacijo oziroma telovadbo, še pred zajtrkom pa se bomo posvetili možnostim in načinom uresničevanja tega, kar smo prejšnji dan snovali. Za zaključek bomo nekaj bolj simbolnega a potrebnega skupaj tudi praktično naredili. Po kosilu bo čas za poanalizo druženja, krog izmenjave in besedo vsakogar glede njegove pripravljenosti in fokusa v naslednjih dneh in tednih.