Imel sem priložnost pričati prenovi stare hiše v Parku Istra že od samega začetka pred več kot dvema letoma. Vsako poletje, ko sem se vrnil v Hrvoje za nekaj tednov kot prostovoljec sem bil presenečen nad velikim napredkom, ki se je zgodil, ko me ni bilo. Tudi v teku nekaj dni se včasih lahko zgodijo velike spremembe, a kopičenje majhnih sprememb skozi daljše časovno obdobje je tisto, kar zares naredi razliko.
Delo, ki gre v celovito prenovo hiše je velikansko. S prispevanjem k temu projektu sem dobil boljše razumevanje visokih cen, ki so običajne pri nakupu nepremičnin. Te so sicer včasih lahko napihnjene, vendar obstaja dober razlog, da je hiša najdražja stvar, ki jo nekdo običajno poseduje.
Na tisoče ur prostovoljnega dela je šlo v obnovo te hiše, poleg vseh drugih del, ki so jih prostovoljci naredili v Parku Istra: pomoč lokalnim prebivalcem, kuhanje in čiščenje, skrb za vrt in tako naprej. Zdaj, ko se obnova počasi bliža koncu, se bo fokus postopoma preusmeril na ta druga opravila. Kar bo, upajmo, ostalo nespremenjeno, je neusahljiv tok novih prostovoljcev, ki iščejo drugačen način preživljanja počitnic, pa tudi nekaj znanih obrazov, ki so tu imeli tako dobro izkušnjo, ki so se odločili za ponoven obisk.
Tukajšnji pogoji so zdaj boljši kot kadarkoli prej. Nova kopalnica že služi svojemu namenu, in dnevna soba, verjetno najlepši prostor v hiši, služi kot soba za srečevanja in sprostitev (in ne več kot rezervno skladišče). Če bodo prostovoljci še naprej prihajali v Hrvoje, bo Park Istra lahko še naprej služil enemu od svojih prvotnih ciljev – pomoči lokalnim prebivalcem z namenom spodbujanja trajnostnega razvoja na tem območju.
Besedilo: Matej Pirih