September prinaša spremembe. Mokro poletje se poslavlja. Dobili smo prireditveni šotor, v katerega smo preselili kuhinjo. Zdaj smo varni pred slabim vremenom. Nekateri prostovoljci, ki so z nami preživeli večji del poletja, so se vrnili domov. Vsakič, ko odhaja prostovoljec ali prostovoljka, so občutki mešani; veselje, da smo preživeli skupaj radostne dni, hvaležnost, da smo se lahko drug od drugega učili, in ob enem otožnost, ker ne vemo, če se bomo še kdaj videli.
Delo na hiši se nadaljuje. Tla v pritličju so pripravljena za polaganje ”planetk” – opečnatih ploščic, ki smo jih sneli s stare strehe. Ta je že pokrita z novimi korci. Sanjska ekipa fantov in deklet jo je ob pesmi in smehu položila v le nekaj dneh. Čestitke!
Mojster krovec, ki nadzoruje delo, nas je ravno danes obiskal in rekel, da smo naredili enkratno delo. Mnogi strokovni izvajalci tega ne bi naredili tako natančno, kot smo mi. Čestitke!
Do polovice je položen tudi ladijski pod v prvem nadstropju. Kombinacija svetlega lesa in sivega istrskega kamna deluje enkratno. Sveže, mehko in svetlo. Ruševina se spreminja v prijazen dom. Novi pod smo preizkusili tako, da smo si v novonastalem prostoru ogledali film. Prvi v tem mokrem poletju.
Večere sicer preživljamo ob ognju. Včasih smo zgovorni in nasmejani, drugič bolj redkobesedni, večkrat kdo v roke vzame kitaro in skupaj zapojemo. Televizije res ne pogrešamo.
Tudi podnevi poleg dela najdemo čas za sprostitev. Redno raziskujemo okoliške slapove, gozdne poti in plezališča v bližini. Obiramo robide in nabiramo fige. Lepo nam je.
